Kajenje se nanaša na proces gorenja snovi in vdihavanja dima v pljuèa. Cigaretni dim ne vsebuje le hlapnih snovi, ampak tudi tekoèine in mikro delce. V dimu se nahaja 4800 razliènih spojin, med katerimi so tudi zdravju zelo škodljive (rakotvorne).
Cigaretni dim je sestavljen iz dušika (N2), kisika (O2), ogljikovega monoksida (CO) in ogljikovega dioksida (CO2). Ogljikov monoksid ima veliko afiniteto do proteina hemoglobina, ki se nahaja v krvi. Hemoglobin je odgovoren za prenašanje molekul kisika po telesu. V prisotnosti ogljikovega monoksida pa bo le-ta izrinil kisik in dostava do tkiv bo manjša. Zaradi pomanjkanja kisika pride lahko do poškodbe tkiv, tudi možganov.
Škodljivega uèinka tobaènega dima ni mogoèe pripisati samo plinski fazi, ampak tudi  mikro delcem. Aromatski in heterociklièni amini (amini so derivati amonijaka) naj bi bili tesno povezani z razvojem raka mehurja. Tudi nepatogeni delci lahko škodujejo našim pljuèam, saj dražijo alveole (mehurèke), zaradi èesar postanejo bolj dovzetni za okužbe.
Cigaretni dim je nevaren tudi zaradi vsebnosti nikotina, ki se veže na receptorje v živènem sistemu in povzroèa zasvojenost pri kadilcih.