Èe ne bi bilo sonca in toplotne energije, ki jo proizvaja, bi bila naša zemlja neprimerna za bivanje in prevladovali bi pogoji kot v "ledeni dobi". Leta se je èlovek boril z izzivi uèinkovitega zajemanja energije in njeno uporabo kot vira energije. Dejansko, vsako uro, ko sije sonce na zemljo, se proizvede dovolj energije za zadovoljitev svetovnega povpraševanja po energiji za eno leto ali veè.
Le majhen del izhodne moèi sonca dejansko »zadene« zemljo, vendar dovolj, da se izkorišèanje sonène energije izplaèa. Njena proizvodnja ne povzroèa onesnaženja in za razliko od zalog nafte in plina, sonca še ne bo kmalu "zmanjkalo". Toda kljub vsem koristim, je delež solarne energije v celotni proizvodnji svetovne energije še vedno manjši kot 1%.
Obstajajo velike razlike med državami v njihovem sprejetju sonène energije kot uporabnega energijskega vira. V EU samo v 3 državah pokriva delež solarne energija veè kot 10% potreb po primarni energiji, in sicer v Grèiji, Španiji in na Malti. Ta številka je enaka niè (0%) v Estoniji, na Finskem, Norveškem, v Latviji, Srbiji in Èrni gori.
Sonèno svetlobo je mogoèe obravnavati kot vir energije za neposredno ogrevanje stavb in vode, za proizvodnjo elektriène energije (fotovoltaika) in preko rasti poljšèin za proizvodnjo energije, ki je odvisna od sposobnosti narave za pretvorbo sonène svetlobe v energijo, s pomoèjo fotosinteze (sonèna biomasa). Solarna fotovoltaika ponuja najveè možnosti, saj svetovne potrebe po energiji rastejo. Elektrièna energija, pridobljena na ta naèin, se lahko dovaja v elektrièno omrežje in s svojo dostopnostjo po vsem svetu ponuja upanje 1,1 milijardi ljudi, ki živi brez dostopa do elektrike.