Priprava hrane brez elektrike ali plina je nepredstavljiva v naših industrializiranih državah, vendar pa je to dnevna rutina v drugih delih sveta. Kuhanje na odprtem ognju je okolju neprijazno, vendar je neizogibno, dokler druga sredstva energije niso na voljo. Jesti samo nekuhano hrano ni priporoèljivo za èloveško telo, saj so nekatera živila (soja, fižol, èièerika ali leèa) užitna samo, ko jih zavremo. Te stroènice so pomemben vir beljakovin za ljudi z omejenim dostopom do živalskih proizvodov, kot sta mleko ali meso. Vendar pa vsebujejo lektine, ki ovirajo transport kisika v krvi in druge škodljive sestavine. Da bi postale te komponente neškodljive, jih je potrebno termièno obdelati. Kuhanje je bistvenega pomena tudi za varnost hrane, zlasti rib in mesa in to še toliko bolj pomembno, èe predhodno hlajenje ni na voljo zaradi pomanjkanja oskrbe z elektrièno energijo.
Vendar pa je v mnogih državah v razvoju les edini razpoložljivi vir energije za kuhanje, kar pa lahko pospeši krèenje gozdov in je škodljivo za naravo in ljudi na splošno. Zato so potrebne bolj trajnostne oblike kuhanja hrane, zaradi hitro rastoèih populacij v mnogih nerazvitih delih sveta. Na žalost pa je dostopnost novih tehnologij v teh regijah in oddaljenih obmoèjih omejena, zaradi pomanjkanja dostopa do izobrazbe.